Tag Archives: reševalci

Ruševinski tabor 2017

   Za nami je že drugi uspešno zaključen ruševinski tabor, ki so se ga udeležili vodniki slovenskih in hrvaških reševalnih klubov.

20228952_838259189692620_7352312920351436167_nLokacijo tabora smo letos preselili v prijetno lovsko kočo v Dolenji vasi pri Senožečah, kjer so se v petek popoldne začeli zbirati prvi udeleženci.

Časa za poležavanje v senčki pa ni bilo saj smo že začeli s prvimi dejavnostmi DSCF1655in sicer vrvno tehniko, kjer so se udeleženci spuščali s postojnskega gasilskega stolpa. Najbolj pogumni so preizkusili svoje znanje tudi v spustu v tandemu s svojim psom.

Ko smo se vrnili v tabor nas je že čakala okusna večerja izpod rok našega Primoža in Matjaža. Po uradnem pozdravu in razdelitvi urnikov pa smo se družili še pozno v noč.

DSCF1814Sobotno jutro se je za večino začelo že zelo zgodaj saj smo želeli ujeti kar se da ugodne jutranje temperature za delo. Delo je potekalo v štirih skupinah, na štirih deloviščih od katerih sta bili dve na deponiji gradbenega materiala v Lažah, eno v (prijetno hladnih) rovih v Hruševju ter v
opuščenih prehodnih domovih v Postojni. Ko je bilo sonce že visoko in so postali delovni pogoji nevzdržni so se skupine premaknile v zavetje travnika na prijetni lokaciji v vasi Hrašče, kjer smo se malo odpočili in pomalicali, naši psi pa so se lahko osvežili v vodi ob travniku.

Popoldne so skupine zarotirale na drugo delovišče.

DSCF2447Tudi letos smo organizirali nočno iskanje. Začetek dela je bil ob 22.00, ko so namesto zahajajočega sonca, ruševino osvetlili žarometi gasilskih vozil PGD Studenec in Razdrto. Nočno iskanje je, tako za pse kot tudi za vodnike, težavnejše, za dodatno motnjo pa so poskrbele še gasilske luči in sirene. Ne glede na vse, so se psi zelo dobro izkazali in našli vse pogrešane osebe.

V nedeljo zjutraj so skupine še tretjič menjale delovišče in preživele delovno dopoldne. Od udeležencev, ki so letos prišli v še večjem številu kot lani, smo se poslovili v popoldanskem času, še prej pa smo v taboru skupaj posedeli in se posladkali z odličnim štrudlom Primoževe tete.

Za uspešno in kvalitetno izvedbo Ruševinskega tabora 2017 se moramo zahvaliti Kolektor Cestnemu podjetju Nova Gorica ter njihovim zaposlenim za dostop do treh delovišč in pomoč pri izgradnji skrivališč, Lovski družini Senožeče za uporabo njihovega lovskega doma, g. Andreju Šventu za idilično lokacijo na kateri smo kopali pse, PGD Studenec in PGD Razdrto za osvetlitev nočnega iskanja, PGD Postojna za uporabo gasilskega stolpa in Občini Postojna za finančno in drugo podporo. V obliki materialnih sponzorstev pa so nam pomagali: Kmetijsko gozdarska zadruga Postojna, Vopex d.o.o., Don Don d.o.o., Žito, d.o.o., Panvita d.d., Pivka Perutninarstvo d.d., Pekarna Postojna d.o.o., Kmetija Žgajnar, Kurivo Gorica d.d.

Iskrena hvala vsem podpornikom za pomoč in udeležencem za izkazano zaupanje!

foto: Karmen Jesenko

logo2017

Otroška delavnica na Mašunu

FullSizeRender (2)Minuli teden je na Mašunu pod Snežnikom potekal počitniški tabor Aktivne počitnice za otroke. Del njihovega programa je bila tudi predstavitev dela reševalnih psov. Obiskali smo jih Tadeja z Dito, Primož z Olo in Vito ter Brina s Sago in Nemom.

Otroci so se z Vito pomerili v streljanju na gol, Diti skrivali igračo in preizkusili Sagino vzdržljivost v prinašanju žoge. Vodniki smo jim razložili kako se pravilno obnašati ob tujem psu, kako psi iščejo in zakaj je njihov nos toliko boljši od človeškega. Za zaključek prijetnega druženja pa smo se posladkali z izvrstnimi palačinkami 😉

 

 

izpiti za reševalne pse, Zagreb

Vita je na zadnjih treningih iskanja in poslušnosti delala precej dobro, zato sem se odločil, da se ponovno preizkusiva na izpitih. V maju so reševalski kolegi iz Kluba za obuku službenih i sportskih pasa Zagreb (KOSSP) organizirali izpite reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb v naravi, tako da sva se tokrat odpravila čez mejo.FullSizeRender

Dan pred izpiti sem si v avto naložil vse stvari, ki jih bova potrebovala na izpitu – opremo za iskanje, nahrbtnik, vodo, itd. Zjutraj smo se z ekipo Kinološke enote za reševanje proti Zagrebu odpravili že pred peto uro. Vožnja do Zagreba je minila mirno in brez zastojev, navigacijska naprava nas je pripeljala direktno do klubskih prostorov KOSSPa.

Po opravljeni prijavi, sva preizkusila njihov poligon za poslušnost in ovire. Z mostom, tunelom in lestvijo je Vita opravila brez problemov, nekaj težav je imela le z detaširnimi mizami. Sredi poligona za detaširanje stojita električni drog in smetnjak. Vendar so bili pogoji enaki za vse, torej so morali biti dovolj dobri tudi za naju.

Po razporedu naju je najprej čakalo iskanje. Teren je bil oddaljen približno pol ure vožnje, zato sva se odpravila takoj. Navigacija naju je vodila po ozkih in strmih cestah, ki so upočasnjevale vožnjo, ampak na koncu sva vseeno pravočasno prispela na cilj. IMG_2611Čakanje na začetek iskanja, je bilo zame najbolj naporen del izpita. Vita je mirno ležala v senci drevesa, v meni pa sta iz minute v minuto naraščala nestrpnost in adrenalin. Končno sva dobila poziv, da prideva do sodnice. Takrat je nestrpna postala tudi Vita, saj je dobro vedela, da bo lahko počela tisto kar dela najraje – iskala markerja oz. pogrešano osebo.

Po opravljeni prijavi pri sodnici Mireli Mlinarec, sva začela z iskanjem. Vito sem spustil z ovratnice za iskanje in vsa napetost ter adrenalin sta v trenutku izpuhtela oz. sta se spremenita v osredotočenost na delo psa in njegovo usmerjanje. Vita je delala lepo, bila je hitra in samostojna. Želje po delu ji ni manjkalo, sam sem moral skrbeti le za to, da sem jo pravilno usmerjal, da kakšen del iskalnega območja ni ostal nepregledan. Po treh ali štirih minutah je našla prvega markerja. Lajež je bil močan in konstanten. Drugega markerja je našla v približno deseti minuti iskanja. Sodnico sem vprašal, ali je potrebno iskalno območje preiskati do konca, vendar je bila z videnim zadovoljna, zato sva lahko zaključila z delom. Sledila je odjava in ocena dela, dobila sva 176 točk. Po izdatni nagradi za Vito (igri), sva se odpravila nazaj na poligon za poslušnost.

Pred drugim delom izpita – preizkušnji poslušnosti in premagovanja ovir – sta se moja nestrpnost in IMG_2628napetost ponovili. Nasmeh in sproščenost sodnice Darje Jakšić sta malce sprostila tudi mene. Kljub temu pa na poslušnosti nisva blestela, kot na iskanju. Bolje rečeno nisem blestel jaz, Vita pa se je trudila po svojih najboljših močeh. Seštevek vseh točk je na koncu vendarle zadoščal za uspešno opravljen RH FL A izpit. Ko sem to izvedel, je bilo moje veselje tako veliko, da sem Vito objel oziroma bolje rečeno povaljal v travi kjer je ležala J To ji ni bilo ravno všeč, ampak za nagrado po celem dnevu je dobila še izdatno igranje z njeno najljubšo igračo – teniško žogico.

Precej utrujena, a veliko bolj zadovoljna sva se odpeljala domov. Ta opravljen izpit je velika motivacija za delo vnaprej in tudi smerokaz kaj morava pri najinem delu popraviti oz. Izboljšati. Na koncu bi se želel zahvaliti svojim kolegom in prijateljem iz Kinološke enote za reševanje, za njihovo pomoč in trud. Šolanje reševalnega psa je skupinsko delo, brez njihove podpore, nama ne bi uspelo.

Napisal: Primož Ženko

predavanje prve veterinarske pomoči

V nedeljo 22.05.2016, smo člani KER širili znanje iz prve veterinarske pomoči. Poslušali smo predavanje mag. Antona Lavrenčiča, dr.vet.med iz veterinarske bolnice Vipava.

Prva veterinarska pomoč se v osnovi ne razlikuje od tiste, ki jo nudimo ljudem. Cilj je zaustaviti ali zmanjšati krvavitev in  omejitev nadaljnih poškodb. Nato pa zagotoviti čim hitrejšo veterinarsko pomoč.

DSC_0147 (1)

Najprej smo se pogovorili o obvezni in preventivni vakcini. Govorili smo tudi o zoonozah (boleznih, ki se prenašajo iz živali na ljudi in obratno). Kasneje pa smo prešli na rane, zlome, zastrupitve, itd.

Rane, ki jih spremlja krvavitev lahko privedejo do šoka in kolapsa, zato poskrbimo za čim hitrejšo zaustavitev. Krvavitev zaustavimo z direktnim pritiskom na rano, ki jo nato trdno povijemo.

Zlome okončin prepoznamo po nenormalnih položajih okončin, bolečini in močnem šepanju. Če imamo na voljo takojšnjo veterinarsko pomoč imobilizacija ni nujno potrebna. V primerih, ko veterinarja nimamo takoj na voljo pa taco imobiliziramo tako, da na obe strani namestimo trdo in ravno oporo ter povijemo.

Pri zastrupitvah so znaki različni, zaradi raznolikosti substanc, ki jih psi lahko zaužijejo, inhalirajo. Največkrat opazimo bruhanje, slinjenje, drisko, slabo počutje, drhtenje mišic, oteženo dihanje, spremembo barve sluznic in veznic. Pri psu bruhanje izzovemo z vodikovim peroksidom in poskrbimo, da psa kar se da hitro pripeljemo do veterinarske oskrbe.

DSC_0153 (1)

Omenili  smo tudi toplotni udar, ki se v zdajšnjih poletnih dneh lahko zgodi. Večinoma ga psi doživijo po krivdi lastnikov, ki jih pustijo v razbeljenem avtomobilu ali pa jim ne zagotovijo sence. Pes je na otip zelo vroč, pospešeno diha, se slini, kasneje pade v komo. Psa umaknemo v senco, mu ponudimo vodo če je še pri zavesti. Hladimo ga z mrzlo vodo in čim prej poiščemo veterinarsko pomoč.

Naša pridna reševalka Dita pa nam je bila v pomoč pri učenju oživljanja. Psa položimo na desni bok, mu iz gobca potegnemo jezik, da sprostimo dihalno pot. Masažo srca izvajamo tako, da na prsnico pritiskamo s frekvenco 60-80/min (psi večjih pasem). Oživljanje vedno nudimo do prihoda veterinarja.

 

Napisala: Anja Lakota

 

otroška delavnica, Prestranek

Torkovo dopoldne smo tokrat preživeli v družbi vrtčevskih otrok iz Prestranka.
Poslušalo nas je kar 62 otrok starih od 3-6 let.
Lepo vreme smo izkoristili tako, da so se otroci preizkušali v streljanju na gol. Naša vratarka VDSC_3115 (Small)ita je ubranila skoraj vse strele. Da pa ne bi Vite preveč utrudili, so nam kasneje Brina, Nemo in Rhani razložili DSC_3104 (Small)10 pravil kako pristopamo do neznanega psa.

Tako sedaj tudi otroci iz Prestranka in okolice vedo, da psa ne božamo in ne hranimo brez dovoljenja lastnika. Da se s psom najprej spoznamo in ga šele nato pobožamo. Teorijo smo prenesli v prakso, tako, da so lahko vsi otroci dali priboljšek našim psom in jih pobožali.

 

Vzgojiteljice so bile najbolj navdušene nad poslušnostjo Rhani, otroci pa nad trikci, ki sta jih pokazala Nemo in Rhani.

 

 

Napisala: Anja Lakota

 

trening, ICZR Ig

 

V nedeljo 8. maja smo se člani Kinološke enote za reševanje udeležili ruševinskega treninga na Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Pridružili so se nam tudi trije reševalski kolegi iz drugih društev. Skupaj 12 vodnikov in 14 psov.

ker_ig_IMG_4797 copyNa Igu smo se zbrali ob 9.00 in naredili plan dela. Razdelili smo se v dve skupini.

Prva skupina vodnikov in psov z več izkušnjami, je začela s treningom na ruševini.  Štirje člani so trening izkoristili tudi za skupinsko iskanje (dva psa na enkrat) saj so se že naslednji vikend 14., 15. 5 udeležili zelo zahtevne preizkušnje v Ljubljani – vaja MOL.

 

Druga skupina, nas novincev, pa je trenirala pod vodstvom Brine. Nekateri smo bili na ruševinskem treningu prvič, zato seveda ni šlo brez uvodnega dela teorije.

Med tem ko izkušen pes potrebuje dobrega vodnika, potrebuje pes začetnik dobrega markerja. Naši “bruci” so se super izkazali. Da delamo v pravi smeri so nam potrdili z glasnim laježem ob najdbi markerja.

Kasneje smo se pridružili ostalim in še mi naredili iskanje na ruševini, tudi tokrat uspešno.ker_ig_IMG_4989 copy

Sama sem bila zelo presenečena nad delom psov. V veselje mi je bilo gledati mahajoče repke štirinožcev med iskanjem, tako vidiš,  da je veselje do dela obojestransko.

 

V sklopu gasilskih aktivnosti in v luči nedavnega verižnega trčenja pri Razdrtem so se člani tokrat preizkusili na novem področju dela in sicer preiskovanja karamboliranih avtomobilov.Mi markerji smo se skrili med kup avtomobilov. Psom pa kljub zviti pločevini in razbitim steklom ni bilo težko premagati poti do markerja. Pa če prav že malo utrujeni, so še vedno imeli voljo do dela.

 

ker_ig_IMG_5006 copyZaradi dobre organizacije in pridnih vodnikov, ter še bolj pridnih psov je vse potekalo brez zapletov. Trening smo zaključili vsi nasmejani. Začetniki polni novih znanj in prijetnih vtisov.

Brez skupinske slike za konec pa tudi ni šlo, čeprav so nam nekateri že prej pobegnili. Nas je pa po zadnjem škljocu domov pregnal dež.  :)

 

Napisala: Anja Lakota

gasilsko-reševalna vaja, Planina

V četrtek 7. aprila smo se člani Kinološke enote za reševanje udeležili skupne vaje s Prostovoljnim gasilskim društvom Planina.

Časovno je bila vaja sicer načrtovana že za lansko leto, ko je potekal pilotni projekt vključevanja reševalnih psov v gasilsko operativo, a je bila zaradi objektivnih okoliščin izvedena šele sedaj.

DSC_2839Elaborat vaje je predvideval požar v stavbi v kateri sta bili dve osebi.

Po aktivaciji z strani centra za obveščanje so na kraj požara odšli gasilci, ki so takoj izvedli dva notranja napada. Po končanem gašenju in preiskovanju sta bili dve osebi še vedno pogrešani, zato so bili aktivirani še vodniki reševalnih psov.Dva vodnika sta z svojima psoma začela preiskovati stavbo. Prvega ponesrečenca je pes našel v prvem nadstropju. Ker je bil zasut s tramovi je bila potrebna tehnična pomoč gasilske enote. Ob tem se je ugotovilo, da ima oseba poškodovano stegnenico, zato ji je bilo potrebno nuditi prvo pomoč.DSC_2834

Ko je bilo prvo nadstropje temeljito preiskano, je drugi vodnik z svojim psom preiskal še pritličje stavbe. Druge pogrešane osebe tam ni bilo, je pa pes z svojim obnašanjem nakazoval, da bi se pogrešani lahko nahajal na podstrešju stavbe. Podstrešje je bilo zaradi podrtega stropa neposredno povezano z pritličjem. Gasilci so s pomočjo lestve vstopili na podstrešje in našli še drugo pogrešano osebo. Pri pregledu ponesrečenca se je pojavil sum na poškodbo hrbtenice.

Oskrba in transport ponesrečenca po lestvi s pomočjo nosil je potekala pod budnim očesom inštruktorja za prvo pomoč.

DSC_2876S tem se je vaja zaključila.

Sledila je analiza, na kateri je bilo ugotovljeno, da vsi udeleženci potrebujemo več vaj iz nudenja prve pomoči, člani Kinološke enote za reševanje pa tudi iz vodenja in organizacije dela ekip vodnikov reševalnih psov na samih intervencijah.

Na vaji je sodelovalo enajst članov PGD Planina, en član PGD Postojna in štirje člani Kinološke enote za reševanje.

Napisal: Primož Ženko